Že dneve in tedne in leta stojim na postaji in čakam kot toliko drugih na vlak, ki prihaja. Oko je pripeto na okna, na vrata vagona in že spet se zavem, da sanjam že trideset let.
To je bilo dekle črnih las in begavih oči to je bilo dekle, da bi zanj pozabil vse noči. Bila je z menoj, bila sva oba prijatelja tedaj zdaj le spomin na njene oči še živi.
Bilo je pravo dekle, dekle črnih las in begavih oči to je bilo dekle, da bi zanj pozabil vse noči. Bila je z menoj, bila sva oba prijatelja tedaj zdaj le spomin na njene oči še živi..
Be the first to comment